NIGERIJA KREPI PREDELAVO KMETIJSKIH SUROVIN IN ODPIRA PRILOŽNOSTI ZA INDUSTRIJSKE DOBAVITELJE

Nigerija si prizadeva povečati domačo predelavo kmetijskih surovin in s tem ustvariti izdelke z višjo dodano vrednostjo, povečati izvozne prihodke ter okrepiti lokalno industrijo. Pomemben del tega razvoja predstavljajo naložbe v predelavo sezama, indijskih oreščkov, kakava in drugih kmetijskih proizvodov, pri katerih ima država zaradi velike kmetijske baze in dostopa do regionalnih trgov precejšen razvojni potencial.

Med aktualnimi projekti je tudi načrtovana širitev podjetja Johnvents Industries, nigerijske skupine, ki deluje na področju predelave kmetijskih surovin. Mednarodna finančna korporacija IFC je oktobra 2026 objavila predlog podpore investicijskemu programu podjetja, katerega del je vzpostavitev obrata za predelavo približno 50.000 ton sezama na leto v Nigeriji. Program vključuje tudi širitev predelave indijskih oreščkov v Slonokoščeni obali, nakup 30 tovornjakov za izboljšanje logistike in dodatna sredstva za tekoče poslovanje. Predlog financiranja IFC je bil ob objavi še v postopku odobritve, zato ga ni mogoče obravnavati kot dokončno zaključeno investicijo. 

Naložbe v predelavo kmetijskih surovin so za Nigerijo pomembne, ker omogočajo prehod od izvoza osnovnih surovin k izvozu očiščenih, sortiranih, predelanih ali pakiranih izdelkov. Takšen pristop lahko poveča prihodke domačih proizvajalcev, spodbuja razvoj industrijskih obratov in ustvarja dodatno povpraševanje po logističnih storitvah. Pomembno vlogo imajo tudi sledljivost surovin, standardizacija kakovosti in izpolnjevanje zahtev mednarodnih kupcev.

Za vzpostavitev sodobnih predelovalnih zmogljivosti so potrebne specializirane proizvodne linije, oprema za čiščenje in sortiranje, sušilni sistemi, laboratoriji za kontrolo kakovosti, avtomatizirano pakiranje ter ustrezna skladiščna infrastruktura. Zaradi zahtev po stabilnem obratovanju so pomembni tudi energetska učinkovitost, rezervno napajanje, hladilni sistemi in sistemi za spremljanje proizvodnih procesov.

Dodatne možnosti se pojavljajo pri organizaciji dobavnih verig med kmetovalci, zbirnimi centri, predelovalci in izvozniki. IFC v okviru povezanega svetovalnega programa podpira tudi izboljšanje sledljivosti kakava, podnebno prilagojene kmetijske prakse in usposabljanje približno 40.000 kmetovalcev. Čeprav se ti ukrepi nanašajo na širšo skupino dejavnosti podjetja, kažejo na pomen povezovanja industrijske predelave s kakovostjo surovin in trajnostnim upravljanjem dobavnih verig.

Za slovenska podjetja so lahko zanimivi predvsem dobava opreme za predelavo hrane, pakirnih linij, industrijskih senzorjev, laboratorijske tehnologije, skladiščnih sistemov in rešitev za optimizacijo porabe energije. Priložnosti so tudi pri tehničnem svetovanju, vzdrževanju opreme ter sodelovanju z lokalnimi proizvajalci, ki želijo izboljšati kakovost izdelkov in povečati izvozne zmogljivosti.

Pri poslovnem vstopu na nigerijski trg je priporočljivo preveriti finančno sposobnost partnerjev, standarde kakovosti, izvozne zahteve in pogoje plačevanja. Projekti, ki združujejo predelavo, logistiko in dolgoročne dobavne pogodbe, pa lahko ponudijo zanimive možnosti za evropske dobavitelje industrijskih rešitev.

Investicijska konferenca: Nigeria – Slovenia: Investment & Business Opportunities

Investicijska konferenca: Nigeria – Slovenia: Investment & Business Opportunities

Nigeria–Slovenia Chamber of Commerce vabi na investicijsko konferenco, namenjeno predstavitvi Slovenije kot poslovne in investicijske destinacije za nigerijska podjetja in investitorje ter predstavitvi priložnosti za sodelovanje med Nigerijo in Slovenijo.

Dogodek se bo odvijal 30. oktobra 2026 v hotelu One Nation Hotel, na naslovu – Plot 1248, 4th Avenue, Festac Town, Lagos, Nigerija. Dogodek bo trajal od 10:00 do 15:30.

Konferenca bo namenjena predstavitvi konkretnih poslovnih in investicijskih priložnosti, možnostim vstopa na evropski trg ter vzpostavljanju partnerstev med nigerijskimi in slovenskimi podjetji.

Program

10:00–10:30 | REGISTRACIJA IN DOBRODOŠLICA

  • Registracija udeležencev
  • Uvodni nagovor
  • Predstavitev Nigeria–Slovenia Chamber of Commerce

10:30–11:15 | 1. PANEL: SLOVENIJA KOT INVESTICIJSKA DESTINACIJA

Slovenija kot vstopna točka na evropski trg

  • slovensko poslovno in investicijsko okolje,
  • ključne prednosti Slovenije,
  • možnosti za nigerijska podjetja in investitorje,
  • ustanovitev podjetja in poslovanje v Sloveniji,
  • možnosti širitve na evropski trg.

11:15–12:00 | 2. PANEL: INVESTICIJSKE PRILOŽNOSTI V SLOVENIJI

Sektorji z največjim potencialom za nigerijske investitorje

  • nepremičnine in turizem,
  • trajnostne rešitve,
  • agroživilski sector in akvakutura
  • logistika in proizvodnja,
  • IKT, digitalizacija in nove tehnologije.

Poseben poudarek bo namenjen konkretnim projektom, partnerstvom in možnostim skupnih investicij.

12:00–12:30 | 3. PANEL: KAKO VSTOPITI NA SLOVENSKI TRG?

Od poslovne ideje do ustanovitve podjetja v Sloveniji

Praktičen pregled:

  • ustanovitve podjetja ali podružnice,
  • administrativnih postopkov,
  • iskanja poslovnih partnerjev,
  • možnosti financiranja in podpornega okolja,
  • praktičnih korakov za začetek poslovanja.

12:30–13:00 | COFFEE BREAK & NETWORKING

13:00–13:45 | 4. PANEL: NIGERIJA KOT POSLOVNA IN INVESTICIJSKA PRILOŽNOST (Možnost online vključevanja)

Priložnosti za slovenska podjetja v Nigeriji

  • predstavitev nigerijskega poslovnega okolja,
  • perspektivni sektorji,
  • možnosti za slovenske izvoznike in investitorje,
  • lokalna partnerstva in skupni projekti,
  • možnosti vzpostavitve poslovne prisotnosti v Nigeriji.

13:45–14:15 | 5. PANEL: SUCCESS STORY

Od Nigerije do Evrope – praktična izkušnja vstopa na evropski trg
Predstavitev konkretnega primera podjetja oziroma investitorja ter ključnih korakov, izzivov in priložnosti pri vzpostavitvi poslovanja v Sloveniji.

14:15–15:30 | B2B NETWORKING & BUSINESS MATCHMAKING

Individualni poslovni sestanki med:

  • nigerijskimi podjetji in investitorji,
  • slovenskimi podjetji,
  • potencialnimi poslovnimi partnerji,
  • predstavniki institucij in podpornega okolja.

Zakaj se udeležiti?

Konferenca predstavlja priložnost za:

  • spoznavanje investicijskih priložnosti v Sloveniji,
  • raziskovanje možnosti vstopa na evropski trg,
  • iskanje slovenskih poslovnih partnerjev,
  • predstavitev lastnega podjetja in projektov,
  • pridobitev praktičnih informacij o poslovanju v Sloveniji,
  • vzpostavitev novih investicijskih in trgovinskih povezav.

Nigeria–Slovenia Chamber of Commerce s konferenco ustvarja platformo za konkretno povezovanje podjetij, investitorjev in institucij ter za razvoj dolgoročnega gospodarskega sodelovanja med Nigerijo in Slovenijo.

Več informacij in prijave: info.sngz@gmail.com (Fred Uduma)

Dogodek sofinancirata javna agencija SPIRIT Slovenija in Ministrstvo za gospodarstvo, delo in šport.

Odpiramo vrata v svet“ – slovenski poslovni klubi in poslovne priložnosti

Odpiramo vrata v svet“ – slovenski poslovni klubi in poslovne priložnosti

Vabimo vas na online poslovni dogodek, kjer boste spoznali slovenske poslovne klube po svetu ter konkretne poslovne priložnosti na različnih tujih trgih.


📅 Ponedeljek, 05. oktober 2026

💻 Zoom

🕒 15:00–16:20 | Predstavitev trgov in poslovnih priložnosti

🤝 16:20–17:20 | B2B sestanki s slovenskimi poslovnimi klubi


Komu je dogodek namenjen?

  • slovenskim podjetjem, ki že poslujejo na tujih trgih,
  • podjetjem, ki načrtujejo internacionalizacijo,
  • izvoznikom,
  • podjetjem, ki iščejo distributerje, partnerje ali nove poslovne priložnosti.

🗣️ Delovni jezik: slovenščina, s simultanim prevodom v angleščino


🕒 PROGRAM

15:00–15:05

POZDRAV IN UVOD V DOGODEK

15:05–15:15

SLOVENSKA POSLOVNA MREŽA V SVETU

Kratka predstavitev slovenskih poslovnih klubov

  • kje po svetu delujejo slovenski poslovni klubi,
  • njihovo poslanstvo in vloga,
  • kako pomagajo slovenskim podjetjem pri vstopu na tuje trge,
  • povezovanje slovenskega gospodarstva z lokalnimi poslovnimi okolji.

15:15–16:05

14 TRGOV – 14 PRILOŽNOSTI

Avstrija | Belgija | Bosna in Hercegovina | Hrvaška | Italija | Kosovo | Nigerija | Poljska | Severna Makedonija | Slovaška | Srbija | Tunizija | Zambija | ZDA

DRŽAVA → TRG → PRILOŽNOST → KONTAKT

  • Kje so konkretne poslovne priložnosti?
  • Kateri sektorji imajo potencial?
  • S kom se lahko povežete?

16:05–16:15

KAKO USPEŠNO VSTOPITI NA TUJI TRG?

Kratka predstavitev ključnih korakov pri internacionalizaciji ter možnosti podpore slovenskemu gospodarstvu pri vstopu na tuje trge.

🎤 Andreja Mulec Bohinc, sektor za spodbujanje internacionalizacije, SPIRIT Slovenija

🎤 Robert Frandolič, predsednik SGBN

16:15–16:20

ZAKLJUČEK

Kratek povzetek in navodila za B2B srečanja.

16:20–17:20

B2B SESTANKI

Neposredna individualna srečanja s slovenskimi poslovnimi klubi

Priložnost za:

  • predstavitev podjetja in poslovnega interesa,
  • vprašanja o konkretnem tujem trgu,
  • iskanje lokalnih partnerjev in distributerjev,
  • dogovor za nadaljnje povezovanje.

📅 Prijave so odprte do 1. oktobra 2026 prek povezave za prijavo.

🌍 Vabljeni, da skupaj odpremo vrata novim mednarodnim poslovnim priložnostim!

Lep pozdrav,

Nigerija soočena z 2,5 milijona tonami ribjega primanjkljaja, Afriška razvojna banka podpira širitev agro-investicija

Nigerija ima enega največjih prehranskih primanjkljajev rib v Afriki. Po podatkih Afriške

razvojne banke (AfDB) in FAO znaša letno povpraševanje po ribah približno 3,5 milijona

metričnih ton, medtem ko domača proizvodnja dosega le okoli 1–1,2 milijona ton letno, kar

ustvarja primanjkljaj približno 2,5 milijona ton rib. Ta razlika predstavlja enega ključnih

izzivov za prehransko varnost v državi, saj ribe predstavljajo pomemben vir beljakovin za

nigerijsko prebivalstvo. Zaradi tega država vsako leto porabi milijarde dolarjev za uvoz ribjih

izdelkov, kar dodatno obremenjuje trgovinsko bilanco.

Za zapolnitev tega primanjkljaja Nigerija skupaj z razvojnimi partnerji izvaja več investicijskih

programov. Afriška razvojna banka je v okviru nacionalnih programov agro-industrijske

transformacije odobrila več financiranj v višini 200 milijonov USD za posamezne faze

kmetijsko-prehranskih programov, ki vključujejo tudi modernizacijo vrednostnih verig in

izboljšanje produktivnosti v sektorjih, povezanih z ribogojstvom. Poleg tega je v okviru širših

agro-industrijskih projektov (npr. SAPZ – Special Agro-Industrial Processing Zones)

mobiliziranih približno 2,2 milijarde USD investicijskega interesa za razvoj prehranske

predelave, infrastrukture in logistike, kar posredno vključuje tudi razvoj akvakulture kot dela

prehranske verige. Nigerijska vlada je za sektor ribištva in akvakulture v proračunu za leto 2026

namenila približno 122,19 milijarde nair, kar ustreza približno 80–90 milijonom USD (odvisno

od tečaja).

Poleg državnih sredstev se izvajajo tudi manjši, ciljno usmerjeni programi za podporo

ribogojcem, kot je FAO-jev projekt FISH4ACP, kjer so posamezni kmetje prejeli financiranje

v višini 200 milijonov nair (okoli 135.000 USD) za izboljšanje produktivnosti in dostopa do

inputov.

Skupaj ti podatki kažejo, da Nigerija akvakulturo razvija predvsem skozi kombinacijo

državnega proračuna, mednarodnih razvojnih kreditov in širših agro-industrijskih investicijskih

programov, namesto enotnega velikega “aquaculture mega-fonda”.

Za Slovenijo in EU to pomeni predvsem priložnosti v tehnoloških rešitvah za ribogojstvo,

hladno verigo, prehransko predelavo in upravljanje vodnih virov, kjer se največji kapital

usmerja skozi širše agro-industrijske investicijske sheme.

Nigerijski infrastrukturni sklad cilja na 315 milijonov dolarjev investicij

Nigerijsko investicijsko podjetje CardinalStone Asset Management je letos pospešilo razvoj

enega največjih domačih infrastrukturnih skladov v državi, namenjenega financiranju

energetskih, prometnih in digitalnih projektov. Podjetje je v prvi fazi svojega infrastrukturnega

dolžniškega sklada že zbralo približno 12,6 milijarde nigerijskih nair, kar predstavlja okoli 8

milijonov ameriških dolarjev investicijskih sredstev, medtem ko celoten krovni infrastrukturni

program cilja na skupno vrednost približno 500 milijard nair oziroma okoli 315 milijonov

dolarjev. Sklad je zasnovan za dolgoročno financiranje ključnih infrastrukturnih sektorjev, kot

so energetika, obnovljivi viri energije, plinska infrastruktura, telekomunikacije, transport in

logistika. Nigerija se namreč sooča z ogromnim infrastrukturnim primanjkljajem, ki po ocenah

presega več bilijonov dolarjev v naslednjih desetletjih. Zaradi omejenih javnih financ država

vse bolj spodbuja vključevanje zasebnega kapitala v razvoj infrastrukture. Novi sklad

predstavlja pomemben premik v smeri večje institucionalne podpore domačim infrastrukturnim

projektom in dolgoročnim investicijam.

Posebnost sklada je njegova “umbrella” struktura, ki investitorjem omogoča sodelovanje tako

v dolžniških kot lastniških infrastrukturnih projektih znotraj enotnega investicijskega okvira.

CardinalStone želi s tem modelom privabiti predvsem pokojninske sklade, zavarovalnice in

mednarodne institucionalne vlagatelje, ki iščejo stabilne dolgoročne donose. Nigerijski

infrastrukturni trg postaja vse bolj zanimiv zaradi hitre urbanizacije, rasti prebivalstva in

povečanih potreb po energetskih ter logističnih zmogljivostih. Del sredstev bo namenjen tudi

projektom digitalne infrastrukture in širokopasovnih omrežij, ki postajajo ključni del

gospodarske modernizacije države. Vlada predsednika Bole Tinubuja hkrati spodbuja uporabo

javno-zasebnih partnerstev za financiranje velikih nacionalnih projektov. To odpira prostor za

nove modele financiranja in večjo prisotnost mednarodnega kapitala v Nigeriji. Razvoj

domačih infrastrukturnih skladov velja za pomemben korak pri zmanjševanju odvisnosti države

od zunanjega dolga in državnega financiranja.

Za evropska in slovenska podjetja je razvoj tovrstnih infrastrukturnih skladov pomemben

predvsem zato, ker ustvarja nove možnosti za sodelovanje pri velikih projektih v energetiki,

logistiki, digitalizaciji in prometni infrastrukturi. Evropske družbe imajo pomembne

kompetence na področju projektnega financiranja, inženiringa, trajnostne energetike ter

upravljanja infrastrukturnih sistemov. Slovenska podjetja bi lahko sodelovala predvsem kot

dobavitelji specializirane opreme, programske podpore ali svetovalnih storitev v okviru širših

evropskih konzorcijev. Afrika postaja eden ključnih globalnih infrastrukturnih trgov

prihodnjega desetletja, Nigerija pa zaradi velikosti gospodarstva predstavlja pomembno

regionalno središče za mednarodne investicije. Takšni skladi dolgoročno vplivajo tudi na

globalne tokove kapitala in povečujejo pomen zasebnega financiranja pri razvoju infrastrukture

v državah v razvoju.

Nigerija in EU napovedali 372 milijonov evrov investicij v digitalizacijo in kmetijstvo

Evropska unija je skupaj z Nigerijo predstavila nov investicijski paket v višini približno 372

milijonov evrov, namenjen razvoju digitalne infrastrukture, kmetijstva in širše gospodarske

modernizacije države. Paket je bil potrjen v okviru pobude Global Gateway med ministrskim

dialogom med EU in Nigerijo v Abuji. Del sredstev bo namenjen razvoju digitalnih omrežij,

izboljšanju internetne povezljivosti ter podpori tehnološkim podjetjem in startup ekosistemu.

Pomemben delež investicije je usmerjen tudi v modernizacijo kmetijskih dobavnih verig,

predvsem v sektorjih kakava in mlečne proizvodnje. Evropska investicijska banka in nigerijska

Bank of Industry bosta v okviru projekta zagotovili dodatno financiranje za mala in srednje

velika podjetja, ki delujejo v agroindustriji. Cilj programa je povečati produktivnost, spodbuditi

lokalno predelavo hrane in zmanjšati odvisnost države od uvoza prehranskih izdelkov. Projekt

predstavlja enega največjih aktualnih razvojnih paketov EU za Nigerijo.

Digitalni del investicije vključuje financiranje novih podatkovnih sistemov, digitalnih javnih

storitev in programov za razvoj digitalnih znanj. Nigerija postaja eden največjih tehnoloških

trgov v Afriki, zato EU želi okrepiti svojo prisotnost v hitro rastočem digitalnem sektorju

države. Poleg gospodarskih ciljev projekt vključuje tudi širše geostrateške interese, saj Evropa

vse bolj konkurira Kitajski pri infrastrukturnih in tehnoloških investicijah v Afriki. Kmetijski

del projekta naj bi izboljšal dostop lokalnih podjetij do financiranja ter povečal izvozno

konkurenčnost nigerijskih prehranskih izdelkov. Del sredstev bo namenjen tudi trajnostnim

energetskim rešitvam in podnebnim projektom. Nigerijska vlada vidi partnerstvo z EU kot

pomemben vir dolgoročnega kapitala in tehnološkega prenosa. Investicija prihaja v času, ko

država intenzivno išče nove vire gospodarske rasti zunaj naftnega sektorja.

Za Slovenijo in evropska podjetja ta razvoj odpira nove priložnosti predvsem na področju

digitalnih rešitev, agro-tehnologije, podatkovnih sistemov in industrijske avtomatizacije.

Evropska podjetja imajo močne kompetence pri razvoju pametnih infrastrukturnih sistemov,

digitalnih storitev in trajnostnih proizvodnih procesov, ki jih afriški trgi vse bolj potrebujejo.

Slovenska podjetja bi lahko sodelovala preko evropskih razvojnih konzorcijev, tehnoloških

partnerstev ali izvoza specializiranih rešitev za agroživilski in IT sektor. Afrika postaja vse

pomembnejši trg za evropske investicije, Nigerija pa zaradi velikosti gospodarstva predstavlja

ključno regionalno središče. Takšni projekti dolgoročno vplivajo tudi na trgovinske tokove med

Evropo in Afriko ter povečujejo pomen tehnološkega sodelovanja med obema regijama.