Nigerijsko-slovenska gospodarska zbornica (Nigeria-Slovenia Chamber of Commerce LTD/GTE) organizira poslovni dogodek Business Breakfast – Connect Slovenia and Nigeria, namenjen predstavitvi slovenskega gospodarstva nigerijskim podjetnikom in investitorjem ter spodbujanju poslovnega sodelovanja med državama.
Dogodek bo potekal 16. novembra 2026, v hotelu One Nation Hotel, Plot 1248, 4th Avenue, Festac Town, Lagos, Nigerija, od 9.00 do 12.00.
Program dogodka:
9.00–9.15
Registracija udeležencev in poslovno mreženje
9.15–9.30
Uvodni nagovor in predstavitev Nigerijsko-slovenske gospodarske zbornice
9.30–10.00
Predstavitev slovenskega gospodarstva in poslovnega okolja
10.00–10.30
Poslovne in investicijske priložnosti za sodelovanje med Slovenijo in Nigerijo
10.30–10.45
Odmor za kavo
10.45–11.30
Predstavitve zainteresiranih slovenskih podjetij in njihovih produktov oziroma storitev
11.30–12.00
B2B-srečanja, mreženje in zaključek dogodka
Dodatne informacije so na voljo v slovenskem ali angleškem jeziku pri predsedniku Nigerijsko-slovenske gospodarske zbornice, g. Fredu Udumi, na elektronskem naslovu: info.sngz@gmail.com.
Zainteresirana slovenska podjetja, ki želijo predstaviti svoje dejavnosti, produkte ali storitve nigerijskim podjetnikom in investitorjem, so vabljena, da posredujejo svoje predstavitve.
Dogodek predstavlja priložnost za vzpostavljanje novih poslovnih povezav, izmenjavo informacij ter krepitev gospodarskega sodelovanja med Slovenijo in Nigerijo.
Dogodek so-financira javna agencija SPIRIT Slovenija in Ministrstvo za gospodarstvo, delo in šport.
Ameriška tehnološka družba Honeywell je 26. oktobra 2026 napovedala uvedbo nove platforme za industrijsko umetno inteligenco Forge Plant Cognition v rafineriji Dangote v kraju Lekki v Nigeriji. Rešitev je namenjena izboljšanju operativne učinkovitosti enega največjih industrijskih kompleksov v Afriki. Po predhodnih ocenah družbe Honeywell bi lahko obrat pri polni zmogljivosti dosegel več kot 60 milijonov ameriških dolarjev bruto operativnih koristi na leto. Ocena ni zagotovljen prihranek in ne vključuje stroškov uvedbe sistema.
Platforma bo analizirala podatke iz delovanja rafinerije, prepoznavala ozka grla v proizvodnji in odstopanja v procesih ter inženirjem pomagala pri ocenjevanju možnih ukrepov. Pri takšnih industrijskih sistemih lahko hitrejše prepoznavanje nepravilnosti izboljša načrtovanje vzdrževanja, zmanjša izgube pri proizvodnji in omogoči boljše odločanje na podlagi podatkov. Sistem vključuje tehnologije umetne inteligence podjetja NVIDIA in računalniško infrastrukturo družbe Dell Technologies.
Projekt je pomemben tudi zaradi načrtovane širitve Dangotejeve rafinerije. Družba je septembra predstavila investicijski načrt v vrednosti 14,3 milijarde dolarjev, s katerim želi zmogljivost predelave povečati s približno 700.000 na 1,4 milijona sodov surove nafte na dan do leta 2029. Uvedba umetne inteligence in širitev zmogljivosti sta ločeni pobudi, vendar skupaj kažeta na vse večji pomen avtomatizacije, digitalnega upravljanja in operativne učinkovitosti v nigerijski industriji.
Za slovenska podjetja je projekt konkreten primer povpraševanja po naprednih industrijskih rešitvah na nigerijskem trgu. Priložnosti se lahko pojavijo pri dobavi senzorjev, merilnih instrumentov, sistemov za spremljanje stanja opreme, industrijske programske opreme, električnih komponent in rešitev za prediktivno vzdrževanje. Potencial obstaja tudi za podjetja, ki ponujajo kibernetsko varnost industrijskih sistemov, optimizacijo porabe energije ter tehnično usposabljanje.
Slovenski dobavitelji bi morali spremljati nabavne postopke Dangotejeve skupine in njenih glavnih tehnoloških izvajalcev. Pri vstopu v takšne projekte bodo pomembni dokazljive tehnične reference, združljivost opreme z obstoječimi sistemi in možnost lokalnega servisa.
Mednarodna finančna korporacija (IFC), članica Skupine Svetovne banke, je oktobra 2026 napovedala 24,3 milijona ameriških dolarjev dolgoročnega financiranja v nigerijskih nairih za širitev diagnostičnih in specializiranih zdravstvenih storitev podjetja MedServe. Naložba je namenjena izboljšanju dostopa do sodobne diagnostike in zdravljenja raka ter podpira prizadevanja za zmanjšanje potrebe po zdravljenju v tujini. Financiranje v lokalni valuti je zasnovano tudi tako, da omeji izpostavljenost valutnim tveganjem.
Širitev je del širšega programa razvoja zdravstvene infrastrukture, ki vključuje diagnostične centre in onkološke ustanove. Po navedbah nigerijskega ministra za zdravje je bilo v okviru programa dokončanih deset diagnostičnih centrov, dokončani pa so bili tudi trije centri za zdravljenje raka, medtem ko so bili še trije v gradnji. Razvoj takšne infrastrukture je pomemben za državo, kjer je dostop do specializiranih zdravstvenih storitev pogosto omejen, stroški zdravljenja v tujini pa predstavljajo veliko breme za paciente in njihove družine.
Za razvoj centrov niso pomembne le gradbene naložbe. Potrebni so tudi sodobni diagnostični sistemi, laboratorijska oprema, naprave za slikanje, oprema za onkologijo, informacijski sistemi za upravljanje pacientov ter rešitve za zanesljivo oskrbo z električno energijo. Ključni so tudi servisiranje, dobava rezervnih delov in usposabljanje lokalnega zdravstvenega osebja, saj mora draga oprema ostati operativna tudi po začetni dobavi.
To predstavlja potencialne priložnosti za slovenska podjetja, ki delujejo na področju medicinske in laboratorijske opreme, tehničnega vzdrževanja, digitalizacije zdravstva, energetske učinkovitosti ter profesionalnega usposabljanja. Možne oblike sodelovanja vključujejo dobavo opreme prek lokalnih distributerjev, tehnično podporo zdravstvenim ustanovam in partnerstva pri razvoju diagnostičnih zmogljivosti.
Za uspešen nastop na nigerijskem trgu bodo pomembni ustrezna registracija medicinskih pripomočkov, skladnost z lokalnimi predpisi, zanesljiv poprodajni servis in jasen model financiranja. Podjetja naj pred sklenitvijo poslov preverijo tudi konkretne razpise, pogoje nabave in zahteve posameznih izvajalcev zdravstvenih storitev.
Nigerija krepi prizadevanja za zmanjšanje odvisnosti od izvoza nafte. Po podatkih nigerijskega ministrstva za industrijo, trgovino in investicije je vrednost uradno evidentiranega ne-naftnega izvoza leta 2025 dosegla približno 6,1 milijarde ameriških dolarjev, kar je 11,5 % več kot leta 2024, ko je znašala 5,46 milijarde dolarjev. Izvozne količine so se v istem obdobju povečale s 7,29 na 8,02 milijona ton. Nigerija je na 120 trgov izvozila 281 različnih ne-naftnih proizvodov.
Med pomembnejšimi izvoznimi proizvodi so kakavova zrna, sečnina, indijski oreščki in sezamova semena. Ti podatki kažejo na potencial države tako pri kmetijskih surovinah kot pri industrijskih izdelkih, ki lahko dopolnjujejo tradicionalni energetski izvoz. Naslednji izziv je povečanje lokalne predelave, izboljšanje kakovosti proizvodov in izpolnjevanje mednarodnih standardov, saj lahko izdelki z večjo dodano vrednostjo ustvarijo višje prihodke in stabilnejše izvozne tokove.
Nigerijska vlada je ob koncu oktobra 2026 poudarila tudi potrebo po učinkovitejšem delu institucij, ki skrbijo za promocijo investicij in izvoza. Nigerian Investment Promotion Commission (NIPC) naj bi okrepila pomoč vlagateljem in odpravljanje administrativnih ovir, Nigerian Export Promotion Council (NEPC) pa širjenje dostopa nigerijskih proizvodov na tuje trge. Med pobudami za izboljšanje konkurenčnosti je tudi razvoj letalskega tovornega koridorja med Nigerijo ter državami vzhodne in južne Afrike.
Za slovenska podjetja so zanimive predvsem možnosti na področju predelave hrane, pakirne tehnologije, strojev za kmetijsko in živilsko industrijo, zagotavljanja kakovosti ter logistike. Slovenski dobavitelji lahko raziščejo tudi možnosti sodelovanja z nigerijskimi izvozniki, ki želijo modernizirati proizvodnjo in svoje izdelke prilagoditi zahtevam evropskih kupcev.
Pri vstopu na trg bo pomembno preveriti certifikacijske zahteve, izvozne postopke, zanesljivost lokalnih partnerjev in logistične stroške. Rast izvoza je pozitiven pokazatelj, vendar sama po sebi še ne zagotavlja poslovnega uspeha za posamezne dobavitelje.
Nigerija povečuje vlaganja v domačo proizvodnjo gnojil, saj želi izboljšati prehransko varnost, zmanjšati odvisnost od uvoženih kmetijskih surovin in povečati produktivnost kmetijstva. Razvoj domače proizvodnje je pomemben tudi za širšo afriško regijo, kjer so dostopnost gnojil, stroški transporta in nihanja cen ključni dejavniki konkurenčnosti kmetijskih gospodarstev.
Po podatkih Svetovne banke je skupina Dangote Industries ob podpori IFC in drugih finančnih institucij pridobila približno 1,02 milijarde ameriških dolarjev financiranja, medtem ko je podjetje Indorama Fertilizer prejelo podporo v obliki sindiciranega financiranja v višini približno 282,5 milijona ameriških dolarjev. Obe investicijski pobudi sta namenjeni krepitvi proizvodnje gnojil in izboljšanju dostopa kmetov do ključnih proizvodnih sredstev. Skupna proizvodna zmogljivost obeh projektov znaša približno 6,8 milijona ton na leto.
Razvoj proizvodnje gnojil je pomemben za Nigerijo, kjer kmetijstvo zagotavlja zaposlitev velikemu delu prebivalstva in predstavlja pomemben del gospodarstva. Večja razpoložljivost gnojil lahko pomaga izboljšati pridelke, povečati stabilnost oskrbe s hrano ter podpreti razvoj lokalne predelovalne industrije. Hkrati lahko večja domača proizvodnja zmanjša potrebo po uvozu nekaterih gnojil in izpostavljenost mednarodnim cenovnim nihanjem.
Takšni industrijski projekti zahtevajo kompleksno infrastrukturo, ki presega samo proizvodnjo kemičnih izdelkov. Med pomembne elemente sodijo industrijski kompresorji, črpalke, cevovodi, sistemi za nadzor procesov, merilna oprema, industrijska električna infrastruktura ter sistemi za varnost in nadzor emisij. Pomembno vlogo imajo tudi skladiščenje, pakiranje, transport in distribucija končnih izdelkov do kmetijskih zadrug, trgovcev ter večjih kmetijskih gospodarstev.
Z nadaljnjim razvojem proizvodnje se odpirajo možnosti tudi za podjetja, ki zagotavljajo industrijsko avtomatizacijo, vzdrževanje procesne opreme, tehnično svetovanje in energetsko učinkovite rešitve. Poleg velikih proizvodnih obratov so poslovno zanimive tudi storitve za logistične centre, skladišča in distribucijske mreže, ki omogočajo učinkovitejšo oskrbo kmetijskih območij.
Za slovenska podjetja bi lahko bile zanimive dobave specializirane industrijske opreme, merilnih in regulacijskih sistemov, črpalk, ventilov, opreme za pakiranje ter rešitev za zmanjšanje porabe energije. Priložnosti so tudi pri tehničnem svetovanju, optimizaciji proizvodnih procesov in vzdrževanju industrijskih naprav. Vstop na trg bo praviloma zahteval sodelovanje z lokalnimi distributerji, industrijskimi izvajalci ali neposrednimi partnerji večjih proizvajalcev.
Poleg tehnoloških rešitev je pomembno tudi poznavanje standardov za kemične proizvode, pravil glede varnosti in okoljskih zahtev ter pogojev za uvoz in carinjenje opreme. Slovenska podjetja lahko s kakovostnimi in zanesljivimi industrijskimi rešitvami izkoristijo priložnosti, ki nastajajo ob širitvi nigerijske predelovalne industrije in modernizaciji kmetijske dobavne verige.
Nigerijski trg gnojil tako predstavlja zanimivo področje za dolgoročno poslovno sodelovanje, zlasti za podjetja, ki ponujajo specializirano opremo, tehnično znanje in podporo industrijskim projektom. Za uspešen vstop bo ključno, da se izvozniki povežejo z ustreznimi lokalnimi partnerji in se osredotočijo na konkretne potrebe proizvodnih obratov.
