NIGERIJA ŠIRI DOSTOP DO ZELENE ENERGIJE IN ODPIRA NOVE PRILOŽNOSTI ZA TUJE DOBAVITELJE

Nigerija pospešuje razvoj decentralizirane energetike, saj nezanesljiva oskrba z električno energijo še naprej predstavlja pomembno oviro za rast podjetij, industrije in lokalnih skupnosti. Aprila 2026 sta Mednarodna finančna korporacija (IFC) in norveški razvojni investicijski sklad Norfund napovedala novo pobudo za širitev dostopa do obnovljive električne energije v slabše oskrbovanih območjih države. Program naj bi omogočil zanesljivejšo oskrbo za skoraj 500.000 gospodinjstev in podjetij ter spodbudil razvoj lokalnega gospodarstva.Pobuda podpira pet nigerijskih podjetij, ki razvijajo energetske rešitve zunaj tradicionalnega električnega omrežja: Darway Coast Nigeria Limited, GVE Projects Limited, Prado Power Limited, PriVida Power Limited in StarTimes Energy. Njihove dejavnosti vključujejo razvoj decentraliziranih energetskih sistemov, s katerimi je mogoče električno energijo zagotoviti skupnostim, manjšim podjetjem in drugim uporabnikom, ki nimajo zanesljivega dostopa do omrežja.Pomemben del razvoja predstavljajo sončne elektrarne, baterijski hranilniki in manjša lokalna omrežja. Takšne rešitve so posebej zanimive za proizvodne obrate, trgovske centre, kmetijska gospodarstva, zdravstvene ustanove in telekomunikacijske objekte, kjer izpadi elektrike povzročajo dodatne stroške ali motnje v poslovanju. Razpoložljivost zanesljive energije lahko podjetjem omogoči daljši obratovalni čas, učinkovitejšo uporabo opreme in zmanjšanje odvisnosti od dizelskih generatorjev.Pobuda je povezana s širšim nigerijskim programom DARES, ki podpira razvoj porazdeljenih obnovljivih virov energije. IFC in Norfund želita z vključevanjem zasebnih energetskih družb povečati obseg projektov in izboljšati dostop do financiranja. Uspeh takšnih programov bo odvisen tudi od dolgoročne vzdržnosti poslovnih modelov, plačilne sposobnosti uporabnikov ter stroškov vzdrževanja infrastrukture.Razvoj decentralizirane energetike odpira poslovne možnosti tudi zunaj same proizvodnje električne energije. Projekti zahtevajo sončne module, razsmernike, baterijske sisteme, zaščitno opremo, pametne števce, programsko opremo za nadzor porabe in tehnične storitve. Pomembni so tudi projektiranje, upravljanje sistemov, vzdrževanje ter usposabljanje lokalnih izvajalcev.Za slovenska podjetja so lahko zanimivi predvsem dobava opreme za sončne elektrarne, rešitve za shranjevanje energije, energetska avtomatizacija, sistemi za upravljanje porabe in tehnično svetovanje. Priložnosti se lahko pojavijo tudi pri sodelovanju z lokalnimi razvijalci energetskih projektov in mednarodnimi finančnimi institucijami, ki podpirajo naložbe v obnovljive vire energije.

Nigerijski energetski trg je zaradi obsega potreb in pomanjkljive infrastrukture dolgoročno zanimiv, vendar zahteva skrbno preverjanje lokalnih partnerjev, regulatornih pogojev in plačilnih tveganj. Za slovenske izvoznike je zato smiselno, da pred vstopom na trg preučijo konkretne projekte ter možnosti sodelovanja z uveljavljenimi lokalnimi izvajalci.

NIGERIJA KREPI PREDELAVO KMETIJSKIH SUROVIN IN ODPIRA PRILOŽNOSTI ZA INDUSTRIJSKE DOBAVITELJE

Nigerija si prizadeva povečati domačo predelavo kmetijskih surovin in s tem ustvariti izdelke z višjo dodano vrednostjo, povečati izvozne prihodke ter okrepiti lokalno industrijo. Pomemben del tega razvoja predstavljajo naložbe v predelavo sezama, indijskih oreščkov, kakava in drugih kmetijskih proizvodov, pri katerih ima država zaradi velike kmetijske baze in dostopa do regionalnih trgov precejšen razvojni potencial.

Med aktualnimi projekti je tudi načrtovana širitev podjetja Johnvents Industries, nigerijske skupine, ki deluje na področju predelave kmetijskih surovin. Mednarodna finančna korporacija IFC je oktobra 2026 objavila predlog podpore investicijskemu programu podjetja, katerega del je vzpostavitev obrata za predelavo približno 50.000 ton sezama na leto v Nigeriji. Program vključuje tudi širitev predelave indijskih oreščkov v Slonokoščeni obali, nakup 30 tovornjakov za izboljšanje logistike in dodatna sredstva za tekoče poslovanje. Predlog financiranja IFC je bil ob objavi še v postopku odobritve, zato ga ni mogoče obravnavati kot dokončno zaključeno investicijo. 

Naložbe v predelavo kmetijskih surovin so za Nigerijo pomembne, ker omogočajo prehod od izvoza osnovnih surovin k izvozu očiščenih, sortiranih, predelanih ali pakiranih izdelkov. Takšen pristop lahko poveča prihodke domačih proizvajalcev, spodbuja razvoj industrijskih obratov in ustvarja dodatno povpraševanje po logističnih storitvah. Pomembno vlogo imajo tudi sledljivost surovin, standardizacija kakovosti in izpolnjevanje zahtev mednarodnih kupcev.

Za vzpostavitev sodobnih predelovalnih zmogljivosti so potrebne specializirane proizvodne linije, oprema za čiščenje in sortiranje, sušilni sistemi, laboratoriji za kontrolo kakovosti, avtomatizirano pakiranje ter ustrezna skladiščna infrastruktura. Zaradi zahtev po stabilnem obratovanju so pomembni tudi energetska učinkovitost, rezervno napajanje, hladilni sistemi in sistemi za spremljanje proizvodnih procesov.

Dodatne možnosti se pojavljajo pri organizaciji dobavnih verig med kmetovalci, zbirnimi centri, predelovalci in izvozniki. IFC v okviru povezanega svetovalnega programa podpira tudi izboljšanje sledljivosti kakava, podnebno prilagojene kmetijske prakse in usposabljanje približno 40.000 kmetovalcev. Čeprav se ti ukrepi nanašajo na širšo skupino dejavnosti podjetja, kažejo na pomen povezovanja industrijske predelave s kakovostjo surovin in trajnostnim upravljanjem dobavnih verig.

Za slovenska podjetja so lahko zanimivi predvsem dobava opreme za predelavo hrane, pakirnih linij, industrijskih senzorjev, laboratorijske tehnologije, skladiščnih sistemov in rešitev za optimizacijo porabe energije. Priložnosti so tudi pri tehničnem svetovanju, vzdrževanju opreme ter sodelovanju z lokalnimi proizvajalci, ki želijo izboljšati kakovost izdelkov in povečati izvozne zmogljivosti.

Pri poslovnem vstopu na nigerijski trg je priporočljivo preveriti finančno sposobnost partnerjev, standarde kakovosti, izvozne zahteve in pogoje plačevanja. Projekti, ki združujejo predelavo, logistiko in dolgoročne dobavne pogodbe, pa lahko ponudijo zanimive možnosti za evropske dobavitelje industrijskih rešitev.

Investicijska konferenca: Nigeria – Slovenia: Investment & Business Opportunities

Investicijska konferenca: Nigeria – Slovenia: Investment & Business Opportunities

Nigeria–Slovenia Chamber of Commerce vabi na investicijsko konferenco, namenjeno predstavitvi Slovenije kot poslovne in investicijske destinacije za nigerijska podjetja in investitorje ter predstavitvi priložnosti za sodelovanje med Nigerijo in Slovenijo.

Dogodek se bo odvijal 30. oktobra 2026 v hotelu One Nation Hotel, na naslovu – Plot 1248, 4th Avenue, Festac Town, Lagos, Nigerija. Dogodek bo trajal od 10:00 do 15:30.

Konferenca bo namenjena predstavitvi konkretnih poslovnih in investicijskih priložnosti, možnostim vstopa na evropski trg ter vzpostavljanju partnerstev med nigerijskimi in slovenskimi podjetji.

Program

10:00–10:30 | REGISTRACIJA IN DOBRODOŠLICA

  • Registracija udeležencev
  • Uvodni nagovor
  • Predstavitev Nigeria–Slovenia Chamber of Commerce

10:30–11:15 | 1. PANEL: SLOVENIJA KOT INVESTICIJSKA DESTINACIJA

Slovenija kot vstopna točka na evropski trg

  • slovensko poslovno in investicijsko okolje,
  • ključne prednosti Slovenije,
  • možnosti za nigerijska podjetja in investitorje,
  • ustanovitev podjetja in poslovanje v Sloveniji,
  • možnosti širitve na evropski trg.

11:15–12:00 | 2. PANEL: INVESTICIJSKE PRILOŽNOSTI V SLOVENIJI

Sektorji z največjim potencialom za nigerijske investitorje

  • nepremičnine in turizem,
  • trajnostne rešitve,
  • agroživilski sector in akvakutura
  • logistika in proizvodnja,
  • IKT, digitalizacija in nove tehnologije.

Poseben poudarek bo namenjen konkretnim projektom, partnerstvom in možnostim skupnih investicij.

12:00–12:30 | 3. PANEL: KAKO VSTOPITI NA SLOVENSKI TRG?

Od poslovne ideje do ustanovitve podjetja v Sloveniji

Praktičen pregled:

  • ustanovitve podjetja ali podružnice,
  • administrativnih postopkov,
  • iskanja poslovnih partnerjev,
  • možnosti financiranja in podpornega okolja,
  • praktičnih korakov za začetek poslovanja.

12:30–13:00 | COFFEE BREAK & NETWORKING

13:00–13:45 | 4. PANEL: NIGERIJA KOT POSLOVNA IN INVESTICIJSKA PRILOŽNOST (Možnost online vključevanja)

Priložnosti za slovenska podjetja v Nigeriji

  • predstavitev nigerijskega poslovnega okolja,
  • perspektivni sektorji,
  • možnosti za slovenske izvoznike in investitorje,
  • lokalna partnerstva in skupni projekti,
  • možnosti vzpostavitve poslovne prisotnosti v Nigeriji.

13:45–14:15 | 5. PANEL: SUCCESS STORY

Od Nigerije do Evrope – praktična izkušnja vstopa na evropski trg
Predstavitev konkretnega primera podjetja oziroma investitorja ter ključnih korakov, izzivov in priložnosti pri vzpostavitvi poslovanja v Sloveniji.

14:15–15:30 | B2B NETWORKING & BUSINESS MATCHMAKING

Individualni poslovni sestanki med:

  • nigerijskimi podjetji in investitorji,
  • slovenskimi podjetji,
  • potencialnimi poslovnimi partnerji,
  • predstavniki institucij in podpornega okolja.

Zakaj se udeležiti?

Konferenca predstavlja priložnost za:

  • spoznavanje investicijskih priložnosti v Sloveniji,
  • raziskovanje možnosti vstopa na evropski trg,
  • iskanje slovenskih poslovnih partnerjev,
  • predstavitev lastnega podjetja in projektov,
  • pridobitev praktičnih informacij o poslovanju v Sloveniji,
  • vzpostavitev novih investicijskih in trgovinskih povezav.

Nigeria–Slovenia Chamber of Commerce s konferenco ustvarja platformo za konkretno povezovanje podjetij, investitorjev in institucij ter za razvoj dolgoročnega gospodarskega sodelovanja med Nigerijo in Slovenijo.

Več informacij in prijave: info.sngz@gmail.com (Fred Uduma)

Dogodek sofinancirata javna agencija SPIRIT Slovenija in Ministrstvo za gospodarstvo, delo in šport.

Odpiramo vrata v svet“ – slovenski poslovni klubi in poslovne priložnosti

Odpiramo vrata v svet“ – slovenski poslovni klubi in poslovne priložnosti

Vabimo vas na online poslovni dogodek, kjer boste spoznali slovenske poslovne klube po svetu ter konkretne poslovne priložnosti na različnih tujih trgih.


📅 Ponedeljek, 05. oktober 2026

💻 Zoom

🕒 15:00–16:20 | Predstavitev trgov in poslovnih priložnosti

🤝 16:20–17:20 | B2B sestanki s slovenskimi poslovnimi klubi


Komu je dogodek namenjen?

  • slovenskim podjetjem, ki že poslujejo na tujih trgih,
  • podjetjem, ki načrtujejo internacionalizacijo,
  • izvoznikom,
  • podjetjem, ki iščejo distributerje, partnerje ali nove poslovne priložnosti.

🗣️ Delovni jezik: slovenščina, s simultanim prevodom v angleščino


🕒 PROGRAM

15:00–15:05

POZDRAV IN UVOD V DOGODEK

15:05–15:15

SLOVENSKA POSLOVNA MREŽA V SVETU

Kratka predstavitev slovenskih poslovnih klubov

  • kje po svetu delujejo slovenski poslovni klubi,
  • njihovo poslanstvo in vloga,
  • kako pomagajo slovenskim podjetjem pri vstopu na tuje trge,
  • povezovanje slovenskega gospodarstva z lokalnimi poslovnimi okolji.

15:15–16:05

14 TRGOV – 14 PRILOŽNOSTI

Avstrija | Belgija | Bosna in Hercegovina | Hrvaška | Italija | Kosovo | Nigerija | Poljska | Severna Makedonija | Slovaška | Srbija | Tunizija | Zambija | ZDA

DRŽAVA → TRG → PRILOŽNOST → KONTAKT

  • Kje so konkretne poslovne priložnosti?
  • Kateri sektorji imajo potencial?
  • S kom se lahko povežete?

16:05–16:15

KAKO USPEŠNO VSTOPITI NA TUJI TRG?

Kratka predstavitev ključnih korakov pri internacionalizaciji ter možnosti podpore slovenskemu gospodarstvu pri vstopu na tuje trge.

🎤 Andreja Mulec Bohinc, sektor za spodbujanje internacionalizacije, SPIRIT Slovenija

🎤 Robert Frandolič, predsednik SGBN

16:15–16:20

ZAKLJUČEK

Kratek povzetek in navodila za B2B srečanja.

16:20–17:20

B2B SESTANKI

Neposredna individualna srečanja s slovenskimi poslovnimi klubi

Priložnost za:

  • predstavitev podjetja in poslovnega interesa,
  • vprašanja o konkretnem tujem trgu,
  • iskanje lokalnih partnerjev in distributerjev,
  • dogovor za nadaljnje povezovanje.

📅 Prijave so odprte do 1. oktobra 2026 prek povezave za prijavo.

🌍 Vabljeni, da skupaj odpremo vrata novim mednarodnim poslovnim priložnostim!

Lep pozdrav,

Nigerija soočena z 2,5 milijona tonami ribjega primanjkljaja, Afriška razvojna banka podpira širitev agro-investicija

Nigerija ima enega največjih prehranskih primanjkljajev rib v Afriki. Po podatkih Afriške

razvojne banke (AfDB) in FAO znaša letno povpraševanje po ribah približno 3,5 milijona

metričnih ton, medtem ko domača proizvodnja dosega le okoli 1–1,2 milijona ton letno, kar

ustvarja primanjkljaj približno 2,5 milijona ton rib. Ta razlika predstavlja enega ključnih

izzivov za prehransko varnost v državi, saj ribe predstavljajo pomemben vir beljakovin za

nigerijsko prebivalstvo. Zaradi tega država vsako leto porabi milijarde dolarjev za uvoz ribjih

izdelkov, kar dodatno obremenjuje trgovinsko bilanco.

Za zapolnitev tega primanjkljaja Nigerija skupaj z razvojnimi partnerji izvaja več investicijskih

programov. Afriška razvojna banka je v okviru nacionalnih programov agro-industrijske

transformacije odobrila več financiranj v višini 200 milijonov USD za posamezne faze

kmetijsko-prehranskih programov, ki vključujejo tudi modernizacijo vrednostnih verig in

izboljšanje produktivnosti v sektorjih, povezanih z ribogojstvom. Poleg tega je v okviru širših

agro-industrijskih projektov (npr. SAPZ – Special Agro-Industrial Processing Zones)

mobiliziranih približno 2,2 milijarde USD investicijskega interesa za razvoj prehranske

predelave, infrastrukture in logistike, kar posredno vključuje tudi razvoj akvakulture kot dela

prehranske verige. Nigerijska vlada je za sektor ribištva in akvakulture v proračunu za leto 2026

namenila približno 122,19 milijarde nair, kar ustreza približno 80–90 milijonom USD (odvisno

od tečaja).

Poleg državnih sredstev se izvajajo tudi manjši, ciljno usmerjeni programi za podporo

ribogojcem, kot je FAO-jev projekt FISH4ACP, kjer so posamezni kmetje prejeli financiranje

v višini 200 milijonov nair (okoli 135.000 USD) za izboljšanje produktivnosti in dostopa do

inputov.

Skupaj ti podatki kažejo, da Nigerija akvakulturo razvija predvsem skozi kombinacijo

državnega proračuna, mednarodnih razvojnih kreditov in širših agro-industrijskih investicijskih

programov, namesto enotnega velikega “aquaculture mega-fonda”.

Za Slovenijo in EU to pomeni predvsem priložnosti v tehnoloških rešitvah za ribogojstvo,

hladno verigo, prehransko predelavo in upravljanje vodnih virov, kjer se največji kapital

usmerja skozi širše agro-industrijske investicijske sheme.