Nigerija v letu 2026 močno povečuje investicije v decentralizirane sončne energetske sisteme
in mini-električna omrežja, s katerimi želi izboljšati dostop do električne energije v manj
razvitih delih države. Mednarodna finančna korporacija IFC in norveški investicijski sklad
Norfund sta napovedala skupno financiranje v višini več kot 83 milijonov dolarjev za razvoj
315 sončnih mini-omrežij po državi. Projekti naj bi zagotovili skoraj pol milijona novih
priključkov za gospodinjstva in podjetja, predvsem na območjih, kjer nacionalno
elektroenergetsko omrežje ostaja nezanesljivo ali nedostopno. Nigerija ima namreč še vedno
enega največjih energetskih primanjkljajev v Afriki, saj več deset milijonov prebivalcev nima
stabilnega dostopa do elektrike. Vlada želi z decentraliziranimi rešitvami zmanjšati odvisnost
od dizelskih generatorjev, ki predstavljajo velik strošek za podjetja in gospodinjstva. Obenem
država spodbuja razvoj lokalnih energetskih podjetij in zasebnih investicij v obnovljive vire
energije. Programi so del širše energetske reforme, ki vključuje tudi večjo vlogo posameznih
zveznih držav pri upravljanju energetskih trgov.
Poleg neposrednih investicij v mini-omrežja Nigerija vzpostavlja tudi nove finančne
mehanizme za razvoj obnovljivih virov energije. Pred kratkim je bil predstavljen poseben
investicijski sklad v višini približno 188 milijonov dolarjev za financiranje sončnih projektov
in energetske infrastrukture. Cilj sklada je spodbuditi zasebni kapital in pospešiti gradnjo novih
distribuiranih energetskih sistemov za gospodinjstva, podjetja in industrijske cone. Sončna
energija postaja za Nigerijo strateško pomembna predvsem zaradi hitrejše izvedbe projektov in
nižjih stroškov v primerjavi z velikimi centraliziranimi elektrarnami. Hkrati vse več mest in
zveznih držav razvija lastne energetske modele, saj nacionalno omrežje pogosto ne zadostuje
potrebam hitro rastočega gospodarstva. Lagos, gospodarsko središče države, je letos podpisal
več novih pogodb za lokalno proizvodnjo elektrike in želi postopoma zmanjšati odvisnost od
centralnega sistema. Takšne reforme pomembno spreminjajo strukturo energetskega trga v
največjem afriškem gospodarstvu.
Za evropska in slovenska podjetja to odpira zanimive poslovne priložnosti na področju
energetskih tehnologij, digitalnega upravljanja omrežij, hranilnikov energije in pametnih
energetskih rešitev. Evropska podjetja imajo pomembne kompetence pri razvoju
decentraliziranih energetskih sistemov, ki postajajo ključni model razvoja tudi v hitro rastočih
afriških državah. Slovenija bi lahko sodelovala predvsem preko evropskih razvojnih
konzorcijev, inženirskih podjetij in dobaviteljev specializirane opreme. Afrika postaja eden
najhitreje rastočih trgov za obnovljive vire energije, Nigerija pa zaradi velikosti trga predstavlja
eno ključnih držav za prihodnje energetske investicije. Razvoj decentralizirane energetike bo
vplival tudi na globalne dobavne verige za baterije, sončne module in energetsko infrastrukturo.
To dolgoročno krepi pomen zelenih tehnologij v mednarodni trgovini in industriji.